Po zverinym tropam, po dremučim sledam Ja projdu po snegam i pridu v nikuda. Ja pridu v nikuda, pered drevom sklonjus', Razvedu jar - ogon' i k bogam pomoljus'. Temna - nočen'ka, ty ukutaj menja! Jar - ogon', obogrej na zakate dnja. Na zakate dnja koleni preklonju, Predkam o bede ja povedaju. Tepluju krovinuškoj serdce oblivalos' I jazyčeskim bogam, chto ljublju, priznalas'. Makoš', sud'by ty spleti s molodcem navečno! Trebu maluju primi i poklon serdečnyj. Po zverinym tropam, sred' derev'ev gustych, Probegu, proleču, zametaja sledy. Zametaja sledy nevedomych zverej. Moe serdce stučit s každym šagom sil'nej. ref.temna nočenka.... Ja privorožu jasna - sokola, Priletit ko mne jasno - sokol moj. Kem by ne byl ty, černym voronom, Po zverinym tropam uvedu za soboj.