Po zverinym tropam, po dremučim sledam
Ja projdu po snegam i pridu v nikuda.
Ja pridu v nikuda, pered drevom sklonjus',
Razvedu jar - ogon' i k bogam pomoljus'.
Temna - nočen'ka, ty ukutaj menja!
Jar - ogon', obogrej na zakate dnja.
Na zakate dnja koleni preklonju,
Predkam o bede ja povedaju.
Tepluju krovinuškoj serdce oblivalos'
I jazyčeskim bogam, chto ljublju, priznalas'.
Makoš', sud'by ty spleti s molodcem navečno!
Trebu maluju primi i poklon serdečnyj.
Po zverinym tropam, sred' derev'ev gustych,
Probegu, proleču, zametaja sledy.
Zametaja sledy nevedomych zverej.
Moe serdce stučit s každym šagom sil'nej.
ref.temna nočenka....
Ja privorožu jasna - sokola,
Priletit ko mne jasno - sokol moj.
Kem by ne byl ty, černym voronom,
Po zverinym tropam uvedu za soboj. |
